Najpozneje do leta 2017 bodo biološke čistilne naprave obvezne

Za male biološke čistilne naprave se odloči vedno več gospodinjstev, malo zaradi predpisov, saj bodo morale vse pretočne greznice iz uporabe najpozneje leta 2017, malo pa tudi zaradi stroškov, ki so pri vgradnji in zlasti uporabi manjši kot pri triprekatni neprepustni greznici.

Biološko čistilno napravo za petčlansko gospodinjstvo se da namreč dobiti že za dobra dva tisočaka evrov, ob primerni uporabi pa je treba iz nje v najslabšem primeru enkrat na leto odstraniti kubični meter mulja.

Za neprepustno greznico so stroški višji in prazniti jo je treba bistveno pogosteje, najmanj enkrat na tri mesece, kar stane precej. Iztok čistilne naprave z ustrezno dokumentacijo pa je dovoljeno napeljati v vodotok ali ponikovalnico. Izdelava projektne dokumentacije in ureditev rastlinske čistilne naprave, ki se lahko konča tudi z okrasnim ribnikom, za enodružinsko hišo stane približno dvakrat več kot plastična biološka čistilna naprava.

Biološke čistilne naprave delujejo z mikroorganizmi, ki tudi v naravi razgrajujejo nečistoče, le da je v čistilnih napravah vsega več, tako hrane, zraka kot vode, zato proces razgradnje poteka precej hitreje. Tehnologije bioloških čistilnih naprav se v osnovi ločijo po tem, ali mikroorganizmi lebdijo v umazani vodi ali so pritrjeni na posebne nosilce. Izvedbe so različne, od cenejših plastičnih in do betonskih, čez katere lahko brez posebne škode zapelje tudi tovornjak. Ker so precej majhnih mer, se lahko v nekaterih primerih vgradnja in obratovanje začneta isti dan.

Proizvajalci in prodajalci skupaj z napravo dostavijo zakonsko predpisano dokumentacijo, s katero se lastnik oglasi na komunalnem podjetju, ki čistilno napravo prevzame v obratovanje. Komunala potem izda odločbo o zmanjšanju takse za obremenjevanje voda, odvisno od učinka čiščenja. Običajno je stopnja čiščenja več kot 90-odstotna. Nadzor ni predpisan. Že z razliko v taksi so pokriti stroški elektrike za delovanje čistilne naprave. Mimogrede, pri greznici je treba plačati polno takso.

Težave v delovanju naprav lahko nastopijo zaradi različnih vzrokov. Največkrat delovanje poslabša slabo vzdrževanje higiene, zanemarjanje nadzora višine stabiliziranega blata ali izpad električne energije za več kot teden dni. Prav tako ne koristi pretirana uporaba čistil s klorom, uporaba varikine, zlivanje odpadnega olja iz cvrtnikov, naftnih derivatov in podobnega, ker s tem pomorimo mikroorganizme, ki se hranijo z odpadno vodo.

Slabše delovanje je najlaže odkriti na iztoku, saj postane voda bolj motna in začne smrdeti. Če je kultura mikroorganizmov po, denimo, daljšem dopustu oslabljena, se da kupiti encime, ki jo pomagajo obnoviti v dveh tednih, mogoče pa je aktivno blato dobiti tudi na kateri od velikih centralnih čistilnih naprav.

Vir: Nedelo

Evropski sončni dnevi

Ob Evropskih sončnih dnevih, ki jih v Sloveniji med 12. in 15. majem letos zaznamujemo že tretjič, so v Laborah odprli prvo polnilnico za električna vozila na Gorenjskem. Dogodek je organiziral elektro Gorenjska, s svojimi električnimi vozili pa smo bili prisotni tudi mi.

Do konca leta jih bo na Gorenjskem predvidoma še pet, je napovedala Renata Križnar, vodja službe za marketing pri Elektru Gorenjska, v naslednjih letih pa naj bi njihovo število v Sloveniji zraslo na 100 do 150.

Uporaba električne polnilnice bo za zdaj brezplačna, saj gre za promocijo v obdobju, ko je število električnih vozil pri nas še vedno zelo majhno. Križnarjeva ocenjuje, da jih je okoli deset, a prav akcije, kot so Evropski sončni dnevi, naj bi promovirale obnovljive vire energije in dodatno ozavestile javnost o tej pomembni tematiki.

Cene električnih vozil so za zdaj še razmeroma visoke, pa večinoma tudi niso preprosto dobavljiva. Morda bo zanimanje zanje postalo večje, če se uresničijo napovedi, da bo Slovenija, po vzoru nekaterih zahodnoevropskih držav, z davčnimi ugodnostmi ali subvencijami spodbujala nakup ekološko veliko prijaznejših vozil.

Poleg same elektrarne so na dnevu odprtih vrat predstavili tudi vozila na električni pogon: avtomobil in razne modele koles s pomožnim električnim motorjem. Tisti, ki so sumili, da električni avtomobil ne more imeti dobrega pospeška, so se v preizkusni vožnji kar hitro lahko prepričali v nasprotno.

Vir: Siol.net

Srdjan Cvjetović

Foto: Simon Plestenjak/siol.net

Postavljena ena od večjih vetrnih elektrarn v Sloveniji

Pred dnevi smo uspešno postavili in zagnali vetrno elektrarno nazivne moči 2kW. Vetrnica je v svetovnem merilu zelo majhna, v Sloveniji pa je trenutno ena večjih. Počasi se tudi v Sloveniji spreminja zavest, da vetrne elektrarne le niso tako škodljive za okolje, kot so to prikazali pred leti in ustavili projekt na Volovjem rebru. Odkar se vetrnica vrti še ni pod vetrnico ležal noben ptič.
Investitor z vetrnico ogreva sanitarno vodo. Prav tako se na njej opravljajo meritve potenciala vetra in proizvodnje električne energije. Če bodo rezultati pozitivni, je predvidena izgradnja vetrne elektrarne 50kW, ki bo priključena tudi na omrežje.

Nepovratne spodbude Eko sklada RS v maju

Z dodeljevanjem nepovratnih sredstev občanom za izboljšanje energetske učinkovitosti v letu 2010 bo Eko sklad pričel po potrditvi ustreznega programa na Vladi RS, predvidoma v mesecu maju. Po objavi javnih pozivov bo na voljo dokumentacija za prijavo.

Nepovratna sredstva bodo na voljo za vrsto posameznih ukrepov učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije v stanovanjskih stavbah, poseben javni poziv pa bo namenjen energijski obnovi večstanovanjskih stavb, ki bo vključevala toplotno izolacijo fasade in strehe, zamenjavo zunanjega stavbnega pohištva, vgradnjo termostatskih ventilov in hidravlično uravnoteženje ogrevalnih sistemov in vgradnjo delilnikov na grelnih telesih z daljinskim odčitavanjem. V tem primeru bodo lahko vlogo vložili upravniki večstanovanjskih stavb.


Vir: Eko sklad RS. 

Odprt razpis za kreditiranje naložb pravnih oseb, samostojnih podjetnikov in zasebnikov

Aprila je bil v Uradnem listu RS je objavljen letošnji Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb pravnih oseb, samostojnih podjetnikov in zasebnikov 44PO10. 


Dodatne informacije lahko kandidati pridobijo na Eko skladu, Slovenskem okoljskem javnem skladu, Tivolska cesta 30, 1000 Ljubljana, telefon (01) 241 48 20, telefaks (01) 241 48 60 in na spletni strani www.ekosklad.si.

Vir: Eko sklad RS