V Zgornjih Pirničah odprli novo bioplinsko elektrarno Petač

V Zgornjih Pirničah pri Medvodah so danes odprli četrto bioplinsko elektrarno Organica - Petač z močjo enega megavata, ki jo je postavilo podjetje Keter Organica. Elektrarna bo na leto proizvedla 4,1 milijona kubičnih metrov bioplina in 8,2 milijona kilovatov električne energije.

Kot so po odprtju bioplinske elektrarne sporočili iz Keter Organice, bo nova bioplinska elektrarna Organica - Petač za proizvodnjo bioplina in elektrike uporabljala gnojevko (33 odstotkov) in ostalo organsko maso.

V bioplinski napravi v samem procesu nastane bioplin, ki se uporablja za soproizvodnjo energije in toplote, ter tako imenovana digestirana gošča (predelan substrat). V bioplinski napravi predelana gnojevka se med procesom fermentacije razsluzi, zato se pri gnojenju bolje vsrka v tla, ne maši talnih por in zato ne škodi talnim organizmom. Vsebnost škodljivih mikroorganizmov in semen plevelov se zmanjša, fitotoksične substance pa se razgradijo, zato je bioplinska gnojevka manj škodljiva za korenine rastlin.

Bioplinske elektrarne so kot energetska rešitev po ocenah Keter Organice "odlična naložba v prihodnost" in tega se očitno vse bolj zavedajo tudi v Sloveniji, ki ima na podeželju za njihovo izgradnjo še veliko potenciala.

Kot so pojasnili, bioplinske elektrarne omogočajo pasovno proizvodnjo zelene energije in imajo vrsto pozitivnih učinkov. Z njihovo pomočjo se po njihovih pojasnilih ne pridobiva le električna in toplotna energija ter izvrstno organskega gnojila, temveč se ustvarjajo tudi nova delovna mesta.

"Z njimi lahko med drugim rešimo tudi vprašanje kopičenja organskih odpadkov, ki se v celoti predelajo in s tem pripomorejo k ohranjanju čistega okolja," so izpostavili in dodali, da je delovanje takšnih elektrarn "tudi korak k čistejšemu in zdravemu okolju ter energetski neodvisnosti".

V Sloveniji je bilo do nedavnega devet bioplinskih elektrarn s skupno močjo 12,7 megavata, ki so oskrbovale približno 40.000 gospodinjstev. Po navedbah družbe bi po študiji Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije po najslabšem možnem scenariju pridobivanja bioplina, kjer bi za proizvodnjo biomase namenili le tri odstotke kmetijskih površin, v Sloveniji lahko postavili za 86 megavatov bioplinskih elektrarn, po najboljšem scenariju pa celo za 147 megavatov. Tako bi z električno energijo lahko oskrbovali več kot 319.000 gospodinjstev.

Keter Organica kljub gospodarski krizi za letos načrtuje 250-odstotno rast prihodkov na področju bioplinskih elektrarn, največjo rast pa si poleg domačega trga obetajo še v državah jugovzhodne Evrope, v Rusiji in Braziliji, kjer so že ustanovili podružnice.

Vetrna elektrarna na Peci?

Slovenci v pretirani skrbi za varstvo narave večinoma nimamo radi vetrnih elektrarn. Ne svojih ne tujih. Družba Alpswind iz Celovca je ne le avstrijsko, temveč tudi slovensko javnost presenetila z načrtom za gradnjo energetskega parka na Peci. Tam naj bi, če bo dobila dovoljenje, postavila šest vetrnic za proizvodnjo električne energije. V Podjuni so v glavnem navdušeni nad projektom, ki bo sicer še moral skozi zelo strogo avstrijsko naravovarstveno presojo, pri nas, na južni strani Pece in v Mežiški dolini pa ne. Šest vetrnih turbin na Peci bi na leto proizvedlo toliko električne energije, da bi z njo lahko preskrbeli 13.000 hiš v Podjuni. 

Prve informacije, ki so prišle iz Avstrije, so govorile tudi o tem, da bi ena ali dve vetrni elektrarni stali tudi na slovenski strani Pece. Toda v Pliberku to odločno zanikajo. Vseh vetrnih turbin na Peci naj bi bilo šest, ena pa bi stala na zadnji postaji gondole, da bi si jo lahko ogledovali tudi turisti, druge bi bile višje na gori. 

Vesti o vetrnicah na vrhu Pece so prišle sprva na ušesa županov in potem že kar lepemu številu ljudi v Mežiški dolini, južno od mejne gore Pece. Župan Črne Janez Švab je o projektu za energetski park na Peci dejal: »Težko najdem dobre lastnosti tega projekta - razen ekonomskega učinka, kratkotrajne atrakcije in morebitne vgradnje tudi nekaterih naših materialov. Na Peci je že ena velika ekološka rana, to je smučišče. Menim, da bi v obeh državah, v Avstriji in Sloveniji, morali predvsem strokovnjaki temeljito premisliti o tem, ali naj bi gori zadali še eno rano.« 

Podoben je tudi odmev iz Mežice. Župan Dušan Krebel, ki predseduje delovni skupnosti Dežela pod Peco/Petzenland, je napovedal, da bo uvrstil razpravo o načrtovanih vetrnih turbinah na Peci na dnevni red prvega srečanja županov devetih avstrijskih in slovenskih občin. Sam zastopa stališče, da bi se morali državi dogovoriti za morebitne posege v naravo na območjih, kakršno je med državi razdeljena Peca. Predvsem pa bi tudi v Sloveniji morali pravi čas vedeti, kaj pripravljajo severni sosedje na gori kralja Matjaža.

Vir: Delo.si