Ni skrivnost, da so nagrobne (plastične) sveče resen okoljski problem. Podatki so zgovorni. Po oceni je v Sloveniji blizu 350.000 grobov. Na njih vsako leto prižgemo več kot 25 milijonov parafinskih sveč in 2 milijona elektronskih (baterijskih). Po uporabi ostane na pokopališčih približno 3000 ton odpadkov. Pri parafinskih svečah so to plastika, ostanki parafina in kovinski pokrov sveče, pri baterijskih pa nastaja še okolju nevaren odpadek, saj baterije med drugim vsebujejo živo srebro, svinec, kadmij, nikelj, ki imajo ob nepravilnem ravnanju škodljive vplive na zdravje ljudi in okolje.V letu 2010 je začela veljati Uredba o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami. Njeni zavezanci (proizvajalci, pridobitelji in uvozniki) morajo na svoje stroške (seveda so zdaj všteti v ceno sveče) zagotoviti zbiranje odpadnih nagrobnih sveč in njihovo predelavo. Upravljavci pokopališč pa imajo nalogo, da zbirajo in začasno skladiščijo odpadke sveč v ločenih zabojnikih. Vendar se pri tem pojavlja več problemov: ohišje (plastični deli) sveč so iz različnih materialov, kar zahteva nadaljnje sortiranje in ločeno reciklažo. Na trgu so se pojavile še steklene sveče. Odpadne sveče imajo velik volumen, kar bo predvsem ob 1. novembru konkreten logistični problem. Obrati, ki bi naj reciklirali odpadke sveč, še nimajo vseh dovoljenj za obratovanje. Celoten življenjski ciklus sveče (proizvodnja surovin, izdelava sestavnih delov, sestavljanje, distribucija in gorenje na grobu) dodatno obremenjuje okolje in prispeva k povečevanju izpustov toplogrednih plinov.
Poseben problem so elektronske (baterijske) sveče, ki vsako leto v Sloveniji prispevajo vsaj dva milijona baterijskih odpadkov. V ta namen je pred kratkim dokončno začela veljati Uredba o baterijah in akumulatorjih, ki zahteva, da proizvajalci, pridobitelji in uvozniki zagotovijo zbiranje odpadnih baterij in njihovo reciklažo. Problemov je tukaj glede sortiranja in recikliranja še več (več vrst skupin baterij). Cilji v zvezi s tem pa so naslednji: od skupne količine nabavljenih baterij je do septembra 2012 treba zbrati vsaj 25 odstotkov baterij, do septembra 2016 pa vsaj 45 odstotkov. Od te skupne količine zbranih baterij je treba do septembra 2010 reciklirati 65 odstotkov svinčevih baterij in akumulatorjev, 75 odstotkov nikel-kadmijevih in 50 odstotkov preostalih baterij.
Ali obstajajo drugačne rešitve?
Fotovoltaika (pridobivanje električne energije s pretvorbo sončne) kot obnovljiv vir energije z visoko stopnjo letne rasti obeta, da bo postala ena glavnih alternativ fosilnim gorivom. Poleg fotovoltaičnih elektrarn, ki jih postavljajo predvsem na strehah objektov, se razvija še ena veja fotovoltaike. Namreč posamične prostostoječe naprave, ki potrebujejo električno napajanje, prav kličejo, da se opremijo z fotovoltaiko in prekinejo obremenjevanje okolja z baterijami oziroma njihovimi nevarnimi sestavinami; kot vidimo iz uredbe, bo preteklo še veliko let, da bomo zbrali vse odpadke baterij in še več let, da jih bomo uspešno reciklirali.
Te dni prihaja na slovenski trg ekološka, obnovljiva fotovoltaična nagrobna sveča. Večna solarna sveča (zaščitena je s patentom) je dober primer uvodoma omenjene ekološke inovacije. Njeno ohišje je izdelano iz barvno in UV stabilnega materiala, ki je v običajnih okoliščinah nezlomljiv in ga je mogoče pritrditi na podlago. Po večletni uporabi je tudi takšno svečo mogoče reciklirati.
Prednosti pa so tudi finančne. Če v desetih letih porabimo 1200 parafinskih sveč (vsako leto 120), zanje odštejemo približno 1000 evrov; solarna sveča, katere življenjska doba je nekaj let, pa stane okrog 20 evrov. K navedenim stroškom je treba, gledano z vidika celotnega življenjskega ciklusa, prišteti vse realne stroške in škodljive vplive na okolje (na kos proizvoda) - od proizvodnje surovin za kovinske in plastične dele sveč, uvoza parafina, proizvodnje, distribucije vse do njene uporabe, odstranitve, zbiranja, odvoza in reciklaže.
Na preprost način torej lahko vsak naredi prvi korak v trajnostno družbo.
Vir: Delo
Objave
