Ekološki sklad RS že razpisal nove spodbude za leto 2011

V petek 31. decembra sta bila v Uradnem listu RS objavljena javna poziva Eko sklada za dodeljevanje nepovratnih sredstev, pripravljena na podlagi Programa za dodeljevanje nepovratnih finančnih spodbud občanom za izboljšanje energetske učinkovitosti z namenom doseganja prihrankov energije v letu 2011, ki ga je 9. decembra potrdila vlada. Eko sklad bo v letu 2011 iz sredstev, ki jih zbira na podlagi energetskega zakona in uredbe o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih, občanom ponudil nepovratne finančne spodbude v skupni višini 12 milijonov evrov. 

Skupaj deset milijonov evrov bo namenjenih spodbujanju izvedbe različnih ukrepov učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije v eno ali dvostanovanjskih stavbah oziroma posameznih stanovanjih  na javnem pozivu 6SUB-OB11. Ukrepi, za katere bodo občani lahko pridobili nepovratne spodbude, so naslednji:

- vgradnja solarnega ogrevalnega sistema

- vgradnja kurilne naprave na lesno biomaso

- vgradnja toplotne črpalke

- prva vgradnja centralnega ogrevanja pri obnovi stavbe in priključitvi na daljinsko ogrevanje

na obnovljiv vir energije

- vgradnja lesenega zunanjega stavbnega pohištva pri obnovi stavbe

- toplotna izolacija fasade pri obnovi stavbe

- toplotna izolacija strehe oziroma podstrešja pri obnovi stavbe

- vgradnja prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka 

- gradnja ali nakup nizkoenergijske in pasivne stanovanjske stavbe

- nakup stanovanjske enote v tri ali večstanovanjski stavbi, zgrajeni ali prenovljeni v pasivnem energijskem razredu.

Višine spodbud bodo omejene. Za večino ukrepov je določena omejitev v višini 25 %

priznanih stroškov naložbe, pri vseh ukrepih pa so določene tudi omejitve višine priznanih stroškov oziroma nominalne višine spodbud in/ali obsega naložbe. Tako na primer za vgradnjo sončnih kolektorjev spodbuda ne more preseči 4.000 evrov, za sistem

prezračevanja spodbuda lahko znaša največ 2.800 evrov, za toplotno izolacijo fasade 2.400 evrov oziroma strehe ali podstrešja 1.500 evrov, za vgradnjo kurilne naprave na lesno biomaso, priključitev na ustrezno daljinsko ogrevanje ali vgradnjo toplotne  črpalke 2.000 evrov in za vgradnjo lesenega zunanjega stavbnega pohištva največ 3.000 evrov. Za gradnjo ali nakup ustrezne pasivne stanovanjske stavbe lahko upravičenec dobi do 25.000 evrov in še dodatnih 1.500 evrov v primeru vgradnje ustreznega lesenega zunanjega stavbnega pohištva, za nakup stanovanjske enote v pasivni večstanovanjski stavbi pa spodbuda lahko doseže 25.000 evrov. Edina večja sprememba v primerjavi s pogoji dodeljevanja nepovratnih sredstev v letu 2010 je pri zamenjavi zunanjega stavbnega pohištva. V prihodnjem letu bodo do spodbude upravičeni le občani, ki bodo zamenjali staro zunanje stavbno pohištvo z novimi energijsko učinkovitimi lesenimi okni, balkonskimi vrati ali fiksnimi zasteklitvami.

Razlogov za to spremembo je več. Pri izdelavi okna s PVC okvirjem je potrebno vložiti 70 % več energije kot za lesena okna, kjer gre za uporabo naravnega materiala. Hkrati je ta odločitev skladna s sprejeto nacionalno politiko rabe lesa. Poleg tega so okna s PVC okvirji bistveno cenejša kot okna z lesenimi okvirji, hkrati pa je praktično celotna ponudba teh oken na slovenskem tržišču letos izpolnjevala razpisne zahteve energijske učinkovitosti.  

Za izvedbo določenih ukrepov učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije pri obnovi tri ali večstanovanjskih stavb bosta po javnem pozivu z oznako 7SUB-OB11

razpisana dva milijona evrov. Podobno kot v letu 2010 bodo upravičeni občani na podlagi javnega poziva lahko pridobili nepovratna sredstva za načrtovano naložbo obnove večstanovanjske stavbe, kot so:

- toplotna izolacija fasade

- toplotna izolacija strehe oziroma podstrešja

- vgradnja  naprave za centralno ogrevanje na obnovljiv vir energije

- vgradnja termostatskih ventilov in hidravlično uravnoteženje ogrevalnih sistemov in

- vgradnja sistema delitve stroškov za toploto.

Na tem pozivu bo vlogo v imenu upravičencev lahko vložil upravnik stavbe, skupnost lastnikov ali pooblaščeni predstavnik. Upravičene osebe v primeru izpolnjevanja pogojev poziva pridobijo pravico do nepovratnih sredstev v višini 25 % priznanih stroškov naložbe, višine spodbud pa so s pozivom omejene tudi nominalno. Za socialno šibke upravičence bodo spodbude višje in bodo znašale 100 % priznanih stroškov.

Javna poziva Eko sklada za nepovratne finančne spodbude občanom bosta veljala od 1. januarja 2011 do 31.12.2011 oziroma do objave zaključka v Uradnem listu RS. Enako kot v preteklih letih bodo spodbude dodeljene le za nove naložbe, ki bodo izvedene po vložitvi vloge za pridobitev nepovratnih sredstev na Eko skladu.

Do 31. decembra bo Eko sklad še sprejemal vloge občanov za pridobitev nepovratnih finančnih spodbud na podlagi do tedaj veljavnih javnih pozivov za leto 2010 z oznako 4SUBOB10 in 5SUB-OB10. Javna poziva za dodeljevanje ugodnih kreditov Eko sklada sta podaljšana do 31. marca 2011 oziroma do porabe sredstev. 

 

Veljavnost javnega poziva Eko sklada za kreditiranje okoljskih naložb pravnih oseb, samostojnih podjetnikov in zasebnikov (44PO10, razpisanih 20 milijonov evrov) in javnega poziva Eko sklada za kreditiranje okoljskih naložb občanov (43OB10, razpisanih 12 milijonov evrov) je podaljšana do 31. marca 2011. Razlog podaljšanja je manjše povpraševanje po ugodnih kreditih Eko sklada v letošnjem letu, po naših ocenah predvsem zaradi po eni strani slabše kreditne sposobnosti občanov, po drugi strani pa so za vrsto ukrepov razpisana tudi nepovratna sredstva Eko sklada, ki niso združljiva s kreditom, razen v primerih celovite obnove stanovanjske stavbe in novogradnje nizkoenergijske ali pasivne hiše V primeru podjetij in drugih pravnih oseb je manjši obseg kreditiranja predvsem posledica gospodarske krize in slabšega finančnega položaja potencialnih kreditojemalcev ter nezmožnosti zagotovitve ustreznega zavarovanja vračila kredita. Do začetka decembra letos je bilo na obeh pozivih več kot polovica razpisanih sredstev nerazdeljenih.   Sprejeti poslovni in finančni načrt Eko sklada za leto 2011 predvideva objavo javnih pozivov za  kreditiranje v skupni višini 28 milijonov evrov, od tega bo za občane predvidoma razpisanih 8 milijonov evrov.

Tudi v prihodnjem letu bo Eko sklad občanom za izvedbo celovitih obnov starejših stanovanjskih stavb ali hkratno izvedbo več ukrepov, katerih skupna vrednost presega 20.000 evrov, ter gradnjo ali nakup nizkoenergijske in pasivne stanovanjske stavbe, omogočil tako nepovratne finančne spodbude, kot tudi najem ugodnega kredita,  če bodo naložba oziroma ukrepi izpolnili pogoje veljavnega javnega poziva za kreditiranje in javnega poziva za nepovratna sredstva 6SUB-OB11. 

Vir: Ekosklad RS

Plastiki zaključil potovanje

Spomladi sem že pisal o jadrnici Plastiki, narejena iz 12.500 recikliranih plastenk. Takrat je odšla na pot okrog sveta z namenom opozoriti na ogromna smetišča v naših oceanih, ki rastejo z dneva v dan.
Jadrnica je v tem času preplula 20.000 km v 115 dneh in srečno pristala v Sydney-u Avstralija. Vsi si želimo, da je s to plovbo ekipa uspela opozoriti tudi na ta problem.

V kratkem bo zrasla pri nas prva večja vetrna elektrarna

Na Griškem polju v bližini Senožeč, z avtoceste proti morju ga je videti na desni strani pred odcepom za Senožeče, so po dobrih desetih letih priprav v petek začeli betonirati temelje za prvo veliko vetrno elektrarno v Sloveniji.

V temelje za vetrnico s tremi elisami (premer imajo 71 metrov, konča višina vetrnice pa bo 97 metrov) so vgradili več kot 50 ton železa, skupaj z okrog 500 kubičnimi metri betona pa bo v temelj za vetrnico vgrajenih okrog 1200 ton materiala.

Investitor namerava po dograditvi prve vetrnice in po poskusnem delovanju začeti s postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja za celotno polje vetrnic. Teh naj bi bilo največ 25. Po pridobitvi gradbenega dovoljenja bi jih lahko zgradili v dveh letih. Temelj za vetrnico ima premer 15 metrov, visok je 2,8 metra. S podbetonom in temeljem bo ob okrog 50 tonah železa vgrajenih še do 500 kubičnih metrov (okrog 1200 ton) betona.

Država v zmanjševanje podpor

Ministrstvo za gospodarstvo je namreč na svojih spletnih straneh pred dnevi objavilo predlog spremembe uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije. Ta med drugim opazneje znižuje referenčne stroške sončnih elektrarn, ki so podlaga za določanje cen v pogodbah za zagotovljeni odkup in višine obratovalnih podpor v pogodbah. To pomeni, da bodo najkrajšo potegnili tisti lastniki, ki bodo uporabno dovoljenje za svojo sončno elektrarno dobili po začetku veljavnosti sprememb uredbe.

Še letos je država lastnikom, katerih sončna elektrarna je začela delovati lani, priznala "le" za sedem odstotkov manj stroškov, povezanih z nakupom elektrarne. Povedano v številkah: če so lastniki v letu, ko je njihova elektrarna z močjo, manjšo od 50 kilovatov, začela obratovati, za proizvedeno megavatno uro električne energije od države (Borzenovega centra za podpore) torej prejeli dobrih 415 evrov, je bil v drugem letu obratovanja ta znesek že ustrezno manjši za sedemodstotni "odbitek" pri stroških opreme. Obratovalne podpore se namreč določajo kot razlika med omenjenimi stroški in referenčno tržno ceno električne energije za obravnavano leto, ki jo določa agencija za energijo. V interesu lastnika sončne elektrarne torej je, da mu država prizna čim višji referenčni strošek.

Že po veljavni uredbi bi se "odbitek" v letu 2011 podvojil na 14 odstotkov, v letu 2012 pa zrasel na 21 odstotkov. Predlagana sprememba uredbe pa bo višino državnih podpor lastnikom novih sončnih elektrarn krepko zmanjšala. Že s prvim dnem leta 2011 jih bo država tako znižala kar za 20 odstotkov, kar je odbitek, ki so ga bili lastniki sončnih elektrarn po zdaj veljavni uredbi deležni šele po treh letih. Že leta 2012 bo država od referenčnih stroškov odbila 30 odstotkov, leta 2013 pa že 40 odstotkov.

To posledično pomeni, da bi se lahko marsikateremu vlagatelju v sončne elektrarne v prihodnjih mesecih podrla ekonomika naložbe. Po podatkih Združenja slovenske fotovoltaične industrije skupna moč fotovoltaičnih objektov v Sloveniji trenutno znaša 14 megavatov, do konca leta pa naj bi zrasla še za približno štiri megavate. Pri tem nam včeraj na direktoratu za energijo pri ministrstvu za gospodarstvo, ki ga vodi Janez Kopač, ni uspelo dobiti odgovora na vprašanje, zakaj so se odločili za spremembo uredbe o podporah.

Eden od možnih razlogov bi lahko bilo pomanjkanje denarja v državni shemi za podpore, ki jo polnijo vsi odjemalci električne energije. Vanjo se je lani nateklo okrog 24 milijonov evrov, letos pa naj bi bila po ocenah Borzena in agencije za energijo "težka" skoraj 70 milijonov evrov več. Kljub temu dostopni podatki ne potrjujejo razlage, da je za porast povpraševanja po državnih subvencijah najbolj kriva prav fotovoltaika. Lastniki sončnih elektrarn, ki so začele delovati letos in lani, so tako po naših podatkih prejeli od 4 do 5 milijonov evrov subvencij, kar je približno pet odstotkov vrednosti celotne podporne sheme za obnovljive vire.

Vir Dnevnik

Nemci postavili prvo polje vetrnic na morju

Petinštirideset kilometrov severno od Borkuma je podnebje ostro. Povprečna hitrost vetra je 36 kilometrov na uro, valovi so visoki več metrov, zrak pa je slan in vlažen. Na tem območju so zdaj postavili prvo nemško polje vetrnih elektrarn na morju, ki so ga poimenovali Alpha ventus. Obratovati je začelo pred nekaj meseci.

Postavljanje vetrnih elektrarn na Severnem morju pred nemško obalo pomeni za načrtovalce, gradbenike in upravljavce velikanski izziv. Nedaleč stran od obale je namreč zaščiteni nacionalni park Wattenmeer, ki ga je UNESCO vključil na svoj seznam svetovne dediščine. Elektrarn ni dovoljeno graditi preblizu obale, pač pa na odprtem morju, onkraj Frizijskih otokov, ki se raztezajo od Sylta do Borkuma. To je povzročilo nekaj težav. Prvič, turbine je treba postaviti v vodo, ki je 20 do 40 metrov globoka, kar je tehnično pionirski dosežek. Drugič, njihovo pritrjevanje na morsko dno in povezovanje z električnim omrežjem na kopnem je zamuden, naporen in drag proces.

Polje vetrnih elektrarn na morju mora zdržati skrajne razmere. Njegovih dvanajst vetrnih turbin so v vodo postavili približno 30 metrov globoko in jih s kopnim povezali s 60 kilometrov dolgim podvodnim kablom. Skupni projekt družb EWE, E.ON in Vattenfall je tehnološki in logistični podvig. Šest od dvanajstih 5-megavatnih turbin je vrste Areva Multibrid M5000, šest pa REPower 5M. Turbine so postavljene na dveh različnih vrstah jeklenih temeljev. Turbine Areva stojijo na trinožniku, turbine REPower pa na podpornih strukturah iz jeklenih cevi in posebej ulitih prečnih elementov.

»Poskusni projekt Alpha ventus nam bo prvič omogočil zbiranje osnovnih informacij o konstrukciji in delovanju polja vetrnih elektrarn na odprtem morju v globoki vodi,« pravi dr. Bernhard Lange, strokovnjak za vetrno energijo na Fraunhoferjevem inštitutu za vetrno energijo in tehnologijo energetskih sistemov (IWES), ki usklajuje projekt raziskav na Alpha ventusu (RAVE). S 50 milijoni evrov ga financira nemško ministrstvo za okolje. 

Fotovoltaika na grobovih

Ni skrivnost, da so nagrobne (plastične) sveče resen okoljski problem. Podatki so zgovorni. Po oceni je v Sloveniji blizu 350.000 grobov. Na njih vsako leto prižgemo več kot 25 milijonov parafinskih sveč in 2 milijona elektronskih (baterijskih). Po uporabi ostane na pokopališčih približno 3000 ton odpadkov. Pri parafinskih svečah so to plastika, ostanki parafina in kovinski pokrov sveče, pri baterijskih pa nastaja še okolju nevaren odpadek, saj baterije med drugim vsebujejo živo srebro, svinec, kadmij, nikelj, ki imajo ob nepravilnem ravnanju škodljive vplive na zdravje ljudi in okolje.

V letu 2010 je začela veljati Uredba o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami. Njeni zavezanci (proizvajalci, pridobitelji in uvozniki) morajo na svoje stroške (seveda so zdaj všteti v ceno sveče) zagotoviti zbiranje odpadnih nagrobnih sveč in njihovo predelavo. Upravljavci pokopališč pa imajo nalogo, da zbirajo in začasno skladiščijo odpadke sveč v ločenih zabojnikih. Vendar se pri tem pojavlja več problemov: ohišje (plastični deli) sveč so iz različnih materialov, kar zahteva nadaljnje sortiranje in ločeno reciklažo. Na trgu so se pojavile še steklene sveče. Odpadne sveče imajo velik volumen, kar bo predvsem ob 1. novembru konkreten logistični problem. Obrati, ki bi naj reciklirali odpadke sveč, še nimajo vseh dovoljenj za obratovanje. Celoten življenjski ciklus sveče (proizvodnja surovin, izdelava sestavnih delov, sestavljanje, distribucija in gorenje na grobu) dodatno obremenjuje okolje in prispeva k povečevanju izpustov toplogrednih plinov.

Poseben problem so elektronske (baterijske) sveče, ki vsako leto v Sloveniji prispevajo vsaj dva milijona baterijskih odpadkov. V ta namen je pred kratkim dokončno začela veljati Uredba o baterijah in akumulatorjih, ki zahteva, da proizvajalci, pridobitelji in uvozniki zagotovijo zbiranje odpadnih baterij in njihovo reciklažo. Problemov je tukaj glede sortiranja in recikliranja še več (več vrst skupin baterij). Cilji v zvezi s tem pa so naslednji: od skupne količine nabavljenih baterij je do septembra 2012 treba zbrati vsaj 25 odstotkov baterij, do septembra 2016 pa vsaj 45 odstotkov. Od te skupne količine zbranih baterij je treba do septembra 2010 reciklirati 65 odstotkov svinčevih baterij in akumulatorjev, 75 odstotkov nikel-kadmijevih in 50 odstotkov preostalih baterij.

Ali obstajajo drugačne rešitve?

Fotovoltaika (pridobivanje električne energije s pretvorbo sončne) kot obnovljiv vir energije z visoko stopnjo letne rasti obeta, da bo postala ena glavnih alternativ fosilnim gorivom. Poleg fotovoltaičnih elektrarn, ki jih postavljajo predvsem na strehah objektov, se razvija še ena veja fotovoltaike. Namreč posamične prostostoječe naprave, ki potrebujejo električno napajanje, prav kličejo, da se opremijo z fotovoltaiko in prekinejo obremenjevanje okolja z baterijami oziroma njihovimi nevarnimi sestavinami; kot vidimo iz uredbe, bo preteklo še veliko let, da bomo zbrali vse odpadke baterij in še več let, da jih bomo uspešno reciklirali.

Te dni prihaja na slovenski trg ekološka, obnovljiva fotovoltaična nagrobna sveča. Večna solarna sveča (zaščitena je s patentom) je dober primer uvodoma omenjene ekološke inovacije. Njeno ohišje je izdelano iz barvno in UV stabilnega materiala, ki je v običajnih okoliščinah nezlomljiv in ga je mogoče pritrditi na podlago. Po večletni uporabi je tudi takšno svečo mogoče reciklirati.

Prednosti pa so tudi finančne. Če v desetih letih porabimo 1200 parafinskih sveč (vsako leto 120), zanje odštejemo približno 1000 evrov; solarna sveča, katere življenjska doba je nekaj let, pa stane okrog 20 evrov. K navedenim stroškom je treba, gledano z vidika celotnega življenjskega ciklusa, prišteti vse realne stroške in škodljive vplive na okolje (na kos proizvoda) - od proizvodnje surovin za kovinske in plastične dele sveč, uvoza parafina, proizvodnje, distribucije vse do njene uporabe, odstranitve, zbiranja, odvoza in reciklaže.

Na preprost način torej lahko vsak naredi prvi korak v trajnostno družbo.

Vir: Delo

Električni Smart na voljo 2012

Video

Vir 24ur.