Petinštirideset kilometrov severno od Borkuma je podnebje ostro. Povprečna hitrost vetra je 36 kilometrov na uro, valovi so visoki več metrov, zrak pa je slan in vlažen. Na tem območju so zdaj postavili prvo nemško polje vetrnih elektrarn na morju, ki so ga poimenovali Alpha ventus. Obratovati je začelo pred nekaj meseci.Postavljanje vetrnih elektrarn na Severnem morju pred nemško obalo pomeni za načrtovalce, gradbenike in upravljavce velikanski izziv. Nedaleč stran od obale je namreč zaščiteni nacionalni park Wattenmeer, ki ga je UNESCO vključil na svoj seznam svetovne dediščine. Elektrarn ni dovoljeno graditi preblizu obale, pač pa na odprtem morju, onkraj Frizijskih otokov, ki se raztezajo od Sylta do Borkuma. To je povzročilo nekaj težav. Prvič, turbine je treba postaviti v vodo, ki je 20 do 40 metrov globoka, kar je tehnično pionirski dosežek. Drugič, njihovo pritrjevanje na morsko dno in povezovanje z električnim omrežjem na kopnem je zamuden, naporen in drag proces.
Polje vetrnih elektrarn na morju mora zdržati skrajne razmere. Njegovih dvanajst vetrnih turbin so v vodo postavili približno 30 metrov globoko in jih s kopnim povezali s 60 kilometrov dolgim podvodnim kablom. Skupni projekt družb EWE, E.ON in Vattenfall je tehnološki in logistični podvig. Šest od dvanajstih 5-megavatnih turbin je vrste Areva Multibrid M5000, šest pa REPower 5M. Turbine so postavljene na dveh različnih vrstah jeklenih temeljev. Turbine Areva stojijo na trinožniku, turbine REPower pa na podpornih strukturah iz jeklenih cevi in posebej ulitih prečnih elementov.
»Poskusni projekt Alpha ventus nam bo prvič omogočil zbiranje osnovnih informacij o konstrukciji in delovanju polja vetrnih elektrarn na odprtem morju v globoki vodi,« pravi dr. Bernhard Lange, strokovnjak za vetrno energijo na Fraunhoferjevem inštitutu za vetrno energijo in tehnologijo energetskih sistemov (IWES), ki usklajuje projekt raziskav na Alpha ventusu (RAVE). S 50 milijoni evrov ga financira nemško ministrstvo za okolje.
Objave
Ni komentarjev:
Objavite komentar