Plastiki zaključil potovanje

Spomladi sem že pisal o jadrnici Plastiki, narejena iz 12.500 recikliranih plastenk. Takrat je odšla na pot okrog sveta z namenom opozoriti na ogromna smetišča v naših oceanih, ki rastejo z dneva v dan.
Jadrnica je v tem času preplula 20.000 km v 115 dneh in srečno pristala v Sydney-u Avstralija. Vsi si želimo, da je s to plovbo ekipa uspela opozoriti tudi na ta problem.

V kratkem bo zrasla pri nas prva večja vetrna elektrarna

Na Griškem polju v bližini Senožeč, z avtoceste proti morju ga je videti na desni strani pred odcepom za Senožeče, so po dobrih desetih letih priprav v petek začeli betonirati temelje za prvo veliko vetrno elektrarno v Sloveniji.

V temelje za vetrnico s tremi elisami (premer imajo 71 metrov, konča višina vetrnice pa bo 97 metrov) so vgradili več kot 50 ton železa, skupaj z okrog 500 kubičnimi metri betona pa bo v temelj za vetrnico vgrajenih okrog 1200 ton materiala.

Investitor namerava po dograditvi prve vetrnice in po poskusnem delovanju začeti s postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja za celotno polje vetrnic. Teh naj bi bilo največ 25. Po pridobitvi gradbenega dovoljenja bi jih lahko zgradili v dveh letih. Temelj za vetrnico ima premer 15 metrov, visok je 2,8 metra. S podbetonom in temeljem bo ob okrog 50 tonah železa vgrajenih še do 500 kubičnih metrov (okrog 1200 ton) betona.

Država v zmanjševanje podpor

Ministrstvo za gospodarstvo je namreč na svojih spletnih straneh pred dnevi objavilo predlog spremembe uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije. Ta med drugim opazneje znižuje referenčne stroške sončnih elektrarn, ki so podlaga za določanje cen v pogodbah za zagotovljeni odkup in višine obratovalnih podpor v pogodbah. To pomeni, da bodo najkrajšo potegnili tisti lastniki, ki bodo uporabno dovoljenje za svojo sončno elektrarno dobili po začetku veljavnosti sprememb uredbe.

Še letos je država lastnikom, katerih sončna elektrarna je začela delovati lani, priznala "le" za sedem odstotkov manj stroškov, povezanih z nakupom elektrarne. Povedano v številkah: če so lastniki v letu, ko je njihova elektrarna z močjo, manjšo od 50 kilovatov, začela obratovati, za proizvedeno megavatno uro električne energije od države (Borzenovega centra za podpore) torej prejeli dobrih 415 evrov, je bil v drugem letu obratovanja ta znesek že ustrezno manjši za sedemodstotni "odbitek" pri stroških opreme. Obratovalne podpore se namreč določajo kot razlika med omenjenimi stroški in referenčno tržno ceno električne energije za obravnavano leto, ki jo določa agencija za energijo. V interesu lastnika sončne elektrarne torej je, da mu država prizna čim višji referenčni strošek.

Že po veljavni uredbi bi se "odbitek" v letu 2011 podvojil na 14 odstotkov, v letu 2012 pa zrasel na 21 odstotkov. Predlagana sprememba uredbe pa bo višino državnih podpor lastnikom novih sončnih elektrarn krepko zmanjšala. Že s prvim dnem leta 2011 jih bo država tako znižala kar za 20 odstotkov, kar je odbitek, ki so ga bili lastniki sončnih elektrarn po zdaj veljavni uredbi deležni šele po treh letih. Že leta 2012 bo država od referenčnih stroškov odbila 30 odstotkov, leta 2013 pa že 40 odstotkov.

To posledično pomeni, da bi se lahko marsikateremu vlagatelju v sončne elektrarne v prihodnjih mesecih podrla ekonomika naložbe. Po podatkih Združenja slovenske fotovoltaične industrije skupna moč fotovoltaičnih objektov v Sloveniji trenutno znaša 14 megavatov, do konca leta pa naj bi zrasla še za približno štiri megavate. Pri tem nam včeraj na direktoratu za energijo pri ministrstvu za gospodarstvo, ki ga vodi Janez Kopač, ni uspelo dobiti odgovora na vprašanje, zakaj so se odločili za spremembo uredbe o podporah.

Eden od možnih razlogov bi lahko bilo pomanjkanje denarja v državni shemi za podpore, ki jo polnijo vsi odjemalci električne energije. Vanjo se je lani nateklo okrog 24 milijonov evrov, letos pa naj bi bila po ocenah Borzena in agencije za energijo "težka" skoraj 70 milijonov evrov več. Kljub temu dostopni podatki ne potrjujejo razlage, da je za porast povpraševanja po državnih subvencijah najbolj kriva prav fotovoltaika. Lastniki sončnih elektrarn, ki so začele delovati letos in lani, so tako po naših podatkih prejeli od 4 do 5 milijonov evrov subvencij, kar je približno pet odstotkov vrednosti celotne podporne sheme za obnovljive vire.

Vir Dnevnik

Nemci postavili prvo polje vetrnic na morju

Petinštirideset kilometrov severno od Borkuma je podnebje ostro. Povprečna hitrost vetra je 36 kilometrov na uro, valovi so visoki več metrov, zrak pa je slan in vlažen. Na tem območju so zdaj postavili prvo nemško polje vetrnih elektrarn na morju, ki so ga poimenovali Alpha ventus. Obratovati je začelo pred nekaj meseci.

Postavljanje vetrnih elektrarn na Severnem morju pred nemško obalo pomeni za načrtovalce, gradbenike in upravljavce velikanski izziv. Nedaleč stran od obale je namreč zaščiteni nacionalni park Wattenmeer, ki ga je UNESCO vključil na svoj seznam svetovne dediščine. Elektrarn ni dovoljeno graditi preblizu obale, pač pa na odprtem morju, onkraj Frizijskih otokov, ki se raztezajo od Sylta do Borkuma. To je povzročilo nekaj težav. Prvič, turbine je treba postaviti v vodo, ki je 20 do 40 metrov globoka, kar je tehnično pionirski dosežek. Drugič, njihovo pritrjevanje na morsko dno in povezovanje z električnim omrežjem na kopnem je zamuden, naporen in drag proces.

Polje vetrnih elektrarn na morju mora zdržati skrajne razmere. Njegovih dvanajst vetrnih turbin so v vodo postavili približno 30 metrov globoko in jih s kopnim povezali s 60 kilometrov dolgim podvodnim kablom. Skupni projekt družb EWE, E.ON in Vattenfall je tehnološki in logistični podvig. Šest od dvanajstih 5-megavatnih turbin je vrste Areva Multibrid M5000, šest pa REPower 5M. Turbine so postavljene na dveh različnih vrstah jeklenih temeljev. Turbine Areva stojijo na trinožniku, turbine REPower pa na podpornih strukturah iz jeklenih cevi in posebej ulitih prečnih elementov.

»Poskusni projekt Alpha ventus nam bo prvič omogočil zbiranje osnovnih informacij o konstrukciji in delovanju polja vetrnih elektrarn na odprtem morju v globoki vodi,« pravi dr. Bernhard Lange, strokovnjak za vetrno energijo na Fraunhoferjevem inštitutu za vetrno energijo in tehnologijo energetskih sistemov (IWES), ki usklajuje projekt raziskav na Alpha ventusu (RAVE). S 50 milijoni evrov ga financira nemško ministrstvo za okolje. 

Fotovoltaika na grobovih

Ni skrivnost, da so nagrobne (plastične) sveče resen okoljski problem. Podatki so zgovorni. Po oceni je v Sloveniji blizu 350.000 grobov. Na njih vsako leto prižgemo več kot 25 milijonov parafinskih sveč in 2 milijona elektronskih (baterijskih). Po uporabi ostane na pokopališčih približno 3000 ton odpadkov. Pri parafinskih svečah so to plastika, ostanki parafina in kovinski pokrov sveče, pri baterijskih pa nastaja še okolju nevaren odpadek, saj baterije med drugim vsebujejo živo srebro, svinec, kadmij, nikelj, ki imajo ob nepravilnem ravnanju škodljive vplive na zdravje ljudi in okolje.

V letu 2010 je začela veljati Uredba o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami. Njeni zavezanci (proizvajalci, pridobitelji in uvozniki) morajo na svoje stroške (seveda so zdaj všteti v ceno sveče) zagotoviti zbiranje odpadnih nagrobnih sveč in njihovo predelavo. Upravljavci pokopališč pa imajo nalogo, da zbirajo in začasno skladiščijo odpadke sveč v ločenih zabojnikih. Vendar se pri tem pojavlja več problemov: ohišje (plastični deli) sveč so iz različnih materialov, kar zahteva nadaljnje sortiranje in ločeno reciklažo. Na trgu so se pojavile še steklene sveče. Odpadne sveče imajo velik volumen, kar bo predvsem ob 1. novembru konkreten logistični problem. Obrati, ki bi naj reciklirali odpadke sveč, še nimajo vseh dovoljenj za obratovanje. Celoten življenjski ciklus sveče (proizvodnja surovin, izdelava sestavnih delov, sestavljanje, distribucija in gorenje na grobu) dodatno obremenjuje okolje in prispeva k povečevanju izpustov toplogrednih plinov.

Poseben problem so elektronske (baterijske) sveče, ki vsako leto v Sloveniji prispevajo vsaj dva milijona baterijskih odpadkov. V ta namen je pred kratkim dokončno začela veljati Uredba o baterijah in akumulatorjih, ki zahteva, da proizvajalci, pridobitelji in uvozniki zagotovijo zbiranje odpadnih baterij in njihovo reciklažo. Problemov je tukaj glede sortiranja in recikliranja še več (več vrst skupin baterij). Cilji v zvezi s tem pa so naslednji: od skupne količine nabavljenih baterij je do septembra 2012 treba zbrati vsaj 25 odstotkov baterij, do septembra 2016 pa vsaj 45 odstotkov. Od te skupne količine zbranih baterij je treba do septembra 2010 reciklirati 65 odstotkov svinčevih baterij in akumulatorjev, 75 odstotkov nikel-kadmijevih in 50 odstotkov preostalih baterij.

Ali obstajajo drugačne rešitve?

Fotovoltaika (pridobivanje električne energije s pretvorbo sončne) kot obnovljiv vir energije z visoko stopnjo letne rasti obeta, da bo postala ena glavnih alternativ fosilnim gorivom. Poleg fotovoltaičnih elektrarn, ki jih postavljajo predvsem na strehah objektov, se razvija še ena veja fotovoltaike. Namreč posamične prostostoječe naprave, ki potrebujejo električno napajanje, prav kličejo, da se opremijo z fotovoltaiko in prekinejo obremenjevanje okolja z baterijami oziroma njihovimi nevarnimi sestavinami; kot vidimo iz uredbe, bo preteklo še veliko let, da bomo zbrali vse odpadke baterij in še več let, da jih bomo uspešno reciklirali.

Te dni prihaja na slovenski trg ekološka, obnovljiva fotovoltaična nagrobna sveča. Večna solarna sveča (zaščitena je s patentom) je dober primer uvodoma omenjene ekološke inovacije. Njeno ohišje je izdelano iz barvno in UV stabilnega materiala, ki je v običajnih okoliščinah nezlomljiv in ga je mogoče pritrditi na podlago. Po večletni uporabi je tudi takšno svečo mogoče reciklirati.

Prednosti pa so tudi finančne. Če v desetih letih porabimo 1200 parafinskih sveč (vsako leto 120), zanje odštejemo približno 1000 evrov; solarna sveča, katere življenjska doba je nekaj let, pa stane okrog 20 evrov. K navedenim stroškom je treba, gledano z vidika celotnega življenjskega ciklusa, prišteti vse realne stroške in škodljive vplive na okolje (na kos proizvoda) - od proizvodnje surovin za kovinske in plastične dele sveč, uvoza parafina, proizvodnje, distribucije vse do njene uporabe, odstranitve, zbiranja, odvoza in reciklaže.

Na preprost način torej lahko vsak naredi prvi korak v trajnostno družbo.

Vir: Delo

Električni Smart na voljo 2012

Video

Vir 24ur.

Nissan predstavil navigacijski sistem za svoja vozila na električni pogon

Nissan je predstavil video svojega navigacijskega sistema za vozila na električni pogon. Prva vozila bodo na voljo 2011. leta.

Video

Od odpadkov do energije

Vpeljava inovativne tehnologije in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov sta glavna cilja projekta, ki na inovativen način povezuje že uveljavljene tehnologije izrabe ekološko čiste energije.

Solbiopolysy je projekt, ki ga sofinancira EU v višini 2,1 milijona evrov (6. okvirni program); njegova skupna vrednost pa je 4,96 milijona evrov. V njem sodeluje šest partnerjev iz Italije, Portugalske, Grčije in Slovenije. Od slovenskih partnerjev v projektu sodelujejo Čisto mesto Ptuj, d. o. o., Univerza v Novi Gorici in ZRS Bistra Ptuj. V okviru projekta razvijajo inovativno tehnologijo kombinirane uporabe deponijskega plina in sončne energije za proizvodnjo elektrike, ki jo bodo preizkusili na pilotni napravi.

Vpeljava inovativne tehnologije in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov sta glavna cilja projekta, ki na inovativen način povezuje že uveljavljene tehnologije izrabe ekološko čiste energije. Gre za tehnologijo, ki preko izrabe deponijskega plina in sončne energije, kot obnovljivih virov energije, znižuje izpuste toplogrednih plinov. Pridobivanje energije iz obnovljivih virov se iz leta v leto povečuje, vendar je trend še vedno prepočasen glede na cilje politike EU, kar daje projektu Solbiopolysy še dodaten pomen.

Inovativno tehnologijo Solbiopolysy (projekt se bo končal leta 2011) bodo preizkusili na pilotni napravi, ki jo bodo zgradili na neaktivnem komunalnem odlagališču Brstje pri Ptuju, ki je v postopku sanacije. Sistem sončnih kolektorjev bo omogočal zajem sončne svetlobe, ki v tehnološkem procesu segreje vodo do pregrete vodne pare, ta pa pretvarja metan, kot glavno sestavino deponijskega plina, v sintezni plin. Mešanico sinteznega plina nato v motorju z notranjim izgorevanjem pretvorijo v električno energijo in toploto. Pilotna naprava je s stališča varstva okolja ocenjena izključno pozitivno, saj zmanjšuje emisije toplogrednih plinov in ne povzroča dodatnega onesnaževanja. Omenjeni sistem bo mogoče nadgraditi v sistem za izkoriščanje toplotne energije za ogrevanje ali hlajenje različnih objektov.

Predvidoma letošnjega septembra bo potekala konferenca Solbiopolysy: od odpadkov do energije, ki bo spremljala javno odprtje gradbišča na Brstju pri Ptuju. Na konferenci bodo sodelujoči partnerji javnost podrobneje informirali o sami napravi, tehnologiji in njenem vplivu na okolico.

Vir: Delo

Solarno letalo se je podalo na neprekinjeno 25 urno dolgo letenje

Iz zračne baze Payerne v Švici je na 25 ur trajajočo pot davi poletelo letalo solar impulse, ki ga poganja izključno solarna energija. Konstruktorji letala želijo  predvsem dokazati, da letalo lahko neprekinjeno leti več kot 24 ur, tudi ponoči, ko se njegove baterije ne napajajo.

Kot je ob tem poudaril pobudnik izdelave letala na sončno energijo Bertrand Piccard, gre za povsem novo poglavje na področju letalstva, obenem pa tudi za enega mejnikov sodobne družbe, saj gre za povsem pionirski projekt. "Naš cilj je, da letalo poženemo v zrak brez kakršnega koli goriva. Radi bi dokazali, da smo lahko veliko bolj neodvisni od fosilnih goriv, kot si ljudje mislijo," je pred današnjim poletom poudaril Picard.
Pilot Andre Borschberg se je po vzletni stezi pognal nekaj pred sedmo uro zjutraj in brez težav poletel proti jasnemu nebu. Ekipa, ki polet spremlja s tal, naj bi se okoli 20. ure odločila, ali je letalo v primernem stanju, da Borschberg polet nadaljuje tudi ponoči.
Kot so ob tem sporočili predstavniki zračne kontrole v Payernu, bo izvedba nočnega poleta odvisna predvsem od tega, kako uspešno se bodo baterije na solarno energijo polnile čez dan, obenem pa bi nočno letenje solar impulsa lahko preprečili tudi premočni višinski vetrovi.
Gre sicer za prvi daljši polet solar impulsa. Letalo so zgradili lani, odtlej pa so uspešno že izvedli več krajših preizkusnih letov. Sam začetek projekta sega v leto 2003, konstruktorji letala pa že leta 2013 ali 2014 nameravajo s solar impulsom v več etapah obkrožiti svet.
Gre za tehnološko izjemno dovršen prototip, ki lahko v zraku razvije hitrost do 45 kilometrov na uro, poganjajo pa ga štirje motorji na solarno energijo, izmed katerih vsak premore okoli deset konjskih moči. Letalo se ponaša z nekoliko nenavadno obliko, pri čemer je razpon kril s 45 metri primerljiv različici Airbusovega potniškega letala A340, vzdolž kril pa je razporejenih okoli 1200 solarnih celic, ki napajajo okoli 400 kilogramov nameščenih baterij. Teža letala je medtem približno enaka teži običajnega osebnega avtomobila in se giblje okoli 1600 kilogramov.

Vir: Delo.si

Na Gorenjskem prireditev ob zaključku projekta postavljanja polnilnic za električna vozila

Na prireditvi smo bili prisotni tudi z našimi električnimi vozili.

Več v video članku POP TV:

http://24ur.com/novice/slovenija/vozila-prihodnosti.html

V Zgornjih Pirničah odprli novo bioplinsko elektrarno Petač

V Zgornjih Pirničah pri Medvodah so danes odprli četrto bioplinsko elektrarno Organica - Petač z močjo enega megavata, ki jo je postavilo podjetje Keter Organica. Elektrarna bo na leto proizvedla 4,1 milijona kubičnih metrov bioplina in 8,2 milijona kilovatov električne energije.

Kot so po odprtju bioplinske elektrarne sporočili iz Keter Organice, bo nova bioplinska elektrarna Organica - Petač za proizvodnjo bioplina in elektrike uporabljala gnojevko (33 odstotkov) in ostalo organsko maso.

V bioplinski napravi v samem procesu nastane bioplin, ki se uporablja za soproizvodnjo energije in toplote, ter tako imenovana digestirana gošča (predelan substrat). V bioplinski napravi predelana gnojevka se med procesom fermentacije razsluzi, zato se pri gnojenju bolje vsrka v tla, ne maši talnih por in zato ne škodi talnim organizmom. Vsebnost škodljivih mikroorganizmov in semen plevelov se zmanjša, fitotoksične substance pa se razgradijo, zato je bioplinska gnojevka manj škodljiva za korenine rastlin.

Bioplinske elektrarne so kot energetska rešitev po ocenah Keter Organice "odlična naložba v prihodnost" in tega se očitno vse bolj zavedajo tudi v Sloveniji, ki ima na podeželju za njihovo izgradnjo še veliko potenciala.

Kot so pojasnili, bioplinske elektrarne omogočajo pasovno proizvodnjo zelene energije in imajo vrsto pozitivnih učinkov. Z njihovo pomočjo se po njihovih pojasnilih ne pridobiva le električna in toplotna energija ter izvrstno organskega gnojila, temveč se ustvarjajo tudi nova delovna mesta.

"Z njimi lahko med drugim rešimo tudi vprašanje kopičenja organskih odpadkov, ki se v celoti predelajo in s tem pripomorejo k ohranjanju čistega okolja," so izpostavili in dodali, da je delovanje takšnih elektrarn "tudi korak k čistejšemu in zdravemu okolju ter energetski neodvisnosti".

V Sloveniji je bilo do nedavnega devet bioplinskih elektrarn s skupno močjo 12,7 megavata, ki so oskrbovale približno 40.000 gospodinjstev. Po navedbah družbe bi po študiji Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije po najslabšem možnem scenariju pridobivanja bioplina, kjer bi za proizvodnjo biomase namenili le tri odstotke kmetijskih površin, v Sloveniji lahko postavili za 86 megavatov bioplinskih elektrarn, po najboljšem scenariju pa celo za 147 megavatov. Tako bi z električno energijo lahko oskrbovali več kot 319.000 gospodinjstev.

Keter Organica kljub gospodarski krizi za letos načrtuje 250-odstotno rast prihodkov na področju bioplinskih elektrarn, največjo rast pa si poleg domačega trga obetajo še v državah jugovzhodne Evrope, v Rusiji in Braziliji, kjer so že ustanovili podružnice.

Vetrna elektrarna na Peci?

Slovenci v pretirani skrbi za varstvo narave večinoma nimamo radi vetrnih elektrarn. Ne svojih ne tujih. Družba Alpswind iz Celovca je ne le avstrijsko, temveč tudi slovensko javnost presenetila z načrtom za gradnjo energetskega parka na Peci. Tam naj bi, če bo dobila dovoljenje, postavila šest vetrnic za proizvodnjo električne energije. V Podjuni so v glavnem navdušeni nad projektom, ki bo sicer še moral skozi zelo strogo avstrijsko naravovarstveno presojo, pri nas, na južni strani Pece in v Mežiški dolini pa ne. Šest vetrnih turbin na Peci bi na leto proizvedlo toliko električne energije, da bi z njo lahko preskrbeli 13.000 hiš v Podjuni. 

Prve informacije, ki so prišle iz Avstrije, so govorile tudi o tem, da bi ena ali dve vetrni elektrarni stali tudi na slovenski strani Pece. Toda v Pliberku to odločno zanikajo. Vseh vetrnih turbin na Peci naj bi bilo šest, ena pa bi stala na zadnji postaji gondole, da bi si jo lahko ogledovali tudi turisti, druge bi bile višje na gori. 

Vesti o vetrnicah na vrhu Pece so prišle sprva na ušesa županov in potem že kar lepemu številu ljudi v Mežiški dolini, južno od mejne gore Pece. Župan Črne Janez Švab je o projektu za energetski park na Peci dejal: »Težko najdem dobre lastnosti tega projekta - razen ekonomskega učinka, kratkotrajne atrakcije in morebitne vgradnje tudi nekaterih naših materialov. Na Peci je že ena velika ekološka rana, to je smučišče. Menim, da bi v obeh državah, v Avstriji in Sloveniji, morali predvsem strokovnjaki temeljito premisliti o tem, ali naj bi gori zadali še eno rano.« 

Podoben je tudi odmev iz Mežice. Župan Dušan Krebel, ki predseduje delovni skupnosti Dežela pod Peco/Petzenland, je napovedal, da bo uvrstil razpravo o načrtovanih vetrnih turbinah na Peci na dnevni red prvega srečanja županov devetih avstrijskih in slovenskih občin. Sam zastopa stališče, da bi se morali državi dogovoriti za morebitne posege v naravo na območjih, kakršno je med državi razdeljena Peca. Predvsem pa bi tudi v Sloveniji morali pravi čas vedeti, kaj pripravljajo severni sosedje na gori kralja Matjaža.

Vir: Delo.si

Najpozneje do leta 2017 bodo biološke čistilne naprave obvezne

Za male biološke čistilne naprave se odloči vedno več gospodinjstev, malo zaradi predpisov, saj bodo morale vse pretočne greznice iz uporabe najpozneje leta 2017, malo pa tudi zaradi stroškov, ki so pri vgradnji in zlasti uporabi manjši kot pri triprekatni neprepustni greznici.

Biološko čistilno napravo za petčlansko gospodinjstvo se da namreč dobiti že za dobra dva tisočaka evrov, ob primerni uporabi pa je treba iz nje v najslabšem primeru enkrat na leto odstraniti kubični meter mulja.

Za neprepustno greznico so stroški višji in prazniti jo je treba bistveno pogosteje, najmanj enkrat na tri mesece, kar stane precej. Iztok čistilne naprave z ustrezno dokumentacijo pa je dovoljeno napeljati v vodotok ali ponikovalnico. Izdelava projektne dokumentacije in ureditev rastlinske čistilne naprave, ki se lahko konča tudi z okrasnim ribnikom, za enodružinsko hišo stane približno dvakrat več kot plastična biološka čistilna naprava.

Biološke čistilne naprave delujejo z mikroorganizmi, ki tudi v naravi razgrajujejo nečistoče, le da je v čistilnih napravah vsega več, tako hrane, zraka kot vode, zato proces razgradnje poteka precej hitreje. Tehnologije bioloških čistilnih naprav se v osnovi ločijo po tem, ali mikroorganizmi lebdijo v umazani vodi ali so pritrjeni na posebne nosilce. Izvedbe so različne, od cenejših plastičnih in do betonskih, čez katere lahko brez posebne škode zapelje tudi tovornjak. Ker so precej majhnih mer, se lahko v nekaterih primerih vgradnja in obratovanje začneta isti dan.

Proizvajalci in prodajalci skupaj z napravo dostavijo zakonsko predpisano dokumentacijo, s katero se lastnik oglasi na komunalnem podjetju, ki čistilno napravo prevzame v obratovanje. Komunala potem izda odločbo o zmanjšanju takse za obremenjevanje voda, odvisno od učinka čiščenja. Običajno je stopnja čiščenja več kot 90-odstotna. Nadzor ni predpisan. Že z razliko v taksi so pokriti stroški elektrike za delovanje čistilne naprave. Mimogrede, pri greznici je treba plačati polno takso.

Težave v delovanju naprav lahko nastopijo zaradi različnih vzrokov. Največkrat delovanje poslabša slabo vzdrževanje higiene, zanemarjanje nadzora višine stabiliziranega blata ali izpad električne energije za več kot teden dni. Prav tako ne koristi pretirana uporaba čistil s klorom, uporaba varikine, zlivanje odpadnega olja iz cvrtnikov, naftnih derivatov in podobnega, ker s tem pomorimo mikroorganizme, ki se hranijo z odpadno vodo.

Slabše delovanje je najlaže odkriti na iztoku, saj postane voda bolj motna in začne smrdeti. Če je kultura mikroorganizmov po, denimo, daljšem dopustu oslabljena, se da kupiti encime, ki jo pomagajo obnoviti v dveh tednih, mogoče pa je aktivno blato dobiti tudi na kateri od velikih centralnih čistilnih naprav.

Vir: Nedelo

Evropski sončni dnevi

Ob Evropskih sončnih dnevih, ki jih v Sloveniji med 12. in 15. majem letos zaznamujemo že tretjič, so v Laborah odprli prvo polnilnico za električna vozila na Gorenjskem. Dogodek je organiziral elektro Gorenjska, s svojimi električnimi vozili pa smo bili prisotni tudi mi.

Do konca leta jih bo na Gorenjskem predvidoma še pet, je napovedala Renata Križnar, vodja službe za marketing pri Elektru Gorenjska, v naslednjih letih pa naj bi njihovo število v Sloveniji zraslo na 100 do 150.

Uporaba električne polnilnice bo za zdaj brezplačna, saj gre za promocijo v obdobju, ko je število električnih vozil pri nas še vedno zelo majhno. Križnarjeva ocenjuje, da jih je okoli deset, a prav akcije, kot so Evropski sončni dnevi, naj bi promovirale obnovljive vire energije in dodatno ozavestile javnost o tej pomembni tematiki.

Cene električnih vozil so za zdaj še razmeroma visoke, pa večinoma tudi niso preprosto dobavljiva. Morda bo zanimanje zanje postalo večje, če se uresničijo napovedi, da bo Slovenija, po vzoru nekaterih zahodnoevropskih držav, z davčnimi ugodnostmi ali subvencijami spodbujala nakup ekološko veliko prijaznejših vozil.

Poleg same elektrarne so na dnevu odprtih vrat predstavili tudi vozila na električni pogon: avtomobil in razne modele koles s pomožnim električnim motorjem. Tisti, ki so sumili, da električni avtomobil ne more imeti dobrega pospeška, so se v preizkusni vožnji kar hitro lahko prepričali v nasprotno.

Vir: Siol.net

Srdjan Cvjetović

Foto: Simon Plestenjak/siol.net

Postavljena ena od večjih vetrnih elektrarn v Sloveniji

Pred dnevi smo uspešno postavili in zagnali vetrno elektrarno nazivne moči 2kW. Vetrnica je v svetovnem merilu zelo majhna, v Sloveniji pa je trenutno ena večjih. Počasi se tudi v Sloveniji spreminja zavest, da vetrne elektrarne le niso tako škodljive za okolje, kot so to prikazali pred leti in ustavili projekt na Volovjem rebru. Odkar se vetrnica vrti še ni pod vetrnico ležal noben ptič.
Investitor z vetrnico ogreva sanitarno vodo. Prav tako se na njej opravljajo meritve potenciala vetra in proizvodnje električne energije. Če bodo rezultati pozitivni, je predvidena izgradnja vetrne elektrarne 50kW, ki bo priključena tudi na omrežje.

Nepovratne spodbude Eko sklada RS v maju

Z dodeljevanjem nepovratnih sredstev občanom za izboljšanje energetske učinkovitosti v letu 2010 bo Eko sklad pričel po potrditvi ustreznega programa na Vladi RS, predvidoma v mesecu maju. Po objavi javnih pozivov bo na voljo dokumentacija za prijavo.

Nepovratna sredstva bodo na voljo za vrsto posameznih ukrepov učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije v stanovanjskih stavbah, poseben javni poziv pa bo namenjen energijski obnovi večstanovanjskih stavb, ki bo vključevala toplotno izolacijo fasade in strehe, zamenjavo zunanjega stavbnega pohištva, vgradnjo termostatskih ventilov in hidravlično uravnoteženje ogrevalnih sistemov in vgradnjo delilnikov na grelnih telesih z daljinskim odčitavanjem. V tem primeru bodo lahko vlogo vložili upravniki večstanovanjskih stavb.


Vir: Eko sklad RS. 

Odprt razpis za kreditiranje naložb pravnih oseb, samostojnih podjetnikov in zasebnikov

Aprila je bil v Uradnem listu RS je objavljen letošnji Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb pravnih oseb, samostojnih podjetnikov in zasebnikov 44PO10. 


Dodatne informacije lahko kandidati pridobijo na Eko skladu, Slovenskem okoljskem javnem skladu, Tivolska cesta 30, 1000 Ljubljana, telefon (01) 241 48 20, telefaks (01) 241 48 60 in na spletni strani www.ekosklad.si.

Vir: Eko sklad RS

V Copenhagenu si lahko zaslužite obrok hrane

                   

Hotel Crowne Plaza Copenhagen Tower je eden izmed najbolj zelenih hotelov na svetu.

Sedaj so se odločili še za novo zanimivo ponudbo za goste hotela. V njihovih prostorih so pridobili dva električna kolesa, ki generirata električno energijo in jo oddajata preko omrežja nazaj v hotelsko porabo električne energije, s tem pa zmanjšujeta stroške hotela.

Električno kolo ima na ročajih montiran iPod, ki vas sproti obvešča o energiji, ki ste jo proizvedli z vašim poganjanjem kolesa. Ko uporabniki proizvedejo 100 watno uro električne energije, za nagrado dobijo zastonj obrok hrane v vrednosti 40EUR. Poleg te koristi, pa hotel s to ponudbo skrbi tudi za rekreacijo svojih gostov, taka ponudba pa ima tudi pozitivne okoljske učinke pri zmanjševanju toplogrednih plinov.

Torej, če boste kdaj bivali v Copenhagnu je ta hotel prav gotovo zanimiva opcija za bivanje.

Vir Sidewaysnews.

Abu Dhabi bo gradil prvo eko mesto na svetu

Ko govorimo o Bližnjem vzhodu Azije, si predstavljamo krut teren, vroče sonce in peščene sipine. Abu Dhabi je del Združenih arabskih emiratov. Začel je graditi mesto, ki bo v celoti zgrajeno iz zelenih tehnologij. Največja ironija je to, da bo mesto zgrajeno v deželi, ki je vodilna proizvajalka škodljivih fosilnih goriv. Kjub temu arhitekti in oblikovalci napovedujejo, da se bo mesto napajalo z različnimi oblikami obnovljivih virov energije, vključno s sončno in vetrno energijo. Mesto naj bi zaživelo v pet do deset letih.


Video, kako bo mesto izgledalo si lahko ogledate na linku.


Vir: Alternative energy news

Hiše iz reciklirane plastike

Angleško podjetje Affresol je predstavilo vrsto modularnih domov, ki so narejeni iz recikliranih plastičnih odpadkov. Material, ki je uporabljen za izgradnjo teh hiš so poimenovali Thermo Poly Rock, narejen je z uporabo patentiranih postopkov. Material je nepremočljiv, zaščiten proti požaru in ima odlično izolacijo. Je močnejši, lažji kot tradicionalni beton ali opeke, gradnja teh domov pa bo dosti cenejša in hitrejša. Vir Affresol

Ljubljana ni dovolj zelena za zmago

Ljubljana je v zadnjem delu tekmovanja za naziv zelene prestolnice Evrope v letu 2012 in 2013 izpadla iz tekmovanja. Mesta, ki tekmujejo, morajo zadostiti številnim okoljskim kriterijem. 

Bruselj  - V zadnji del tekmovanja za naziv zelene prestolnice Evrope v letu 2012 in 2013 so se med 17 mesti iz 12 evropskih držav uvrstili Barcelona in Vitoria-Gasteiz iz Španije, švedski Malmö, francoski Nantes, nemški Nürnberg in islandska prestolnica Reykjavik. Za naziv se je potegovala tudi Ljubljana, ki je izpadla iz boja, so danes sporočili iz Bruslja.

Mesta morajo zadostiti številnim okoljskim kriterijem, med drugim morajo na lokalni ravni prispevati k boju proti podnebnim spremembam, skrbno ravnati z vodo, skrbeti za čistost zraka in imeti urejena zelena urbana območja. Mesto mora biti z najboljšimi praksami tudi zgled in navdih drugim mestom.

Prijave mest je preučila posebna komisija strokovnjakov, finalisti pa bodo morali zdaj pripraviti podrobnejše predstavitve. Končno odločitev bo sprejela posebna žirija.

Zmagovalni mesti bosta razglašeni konec oktobra na uradni slovesnosti v Stockholmu, letošnji in nasploh prvi zeleni prestolnici Evrope. Evropska komisija bo od letos to nagrado enemu evropskemu mestu podelila vsako leto. Prihodnje leto bo ta naziv pripadel nemškemu Hamburgu. Vir Delo

Jadrnica iz reciklirane plastike dvignila svoja jadra

Jadrnica imenovana Plastiki, izdelana iz 12.500 recikliranih plastenk napolnjenih z ogljikovim dioksidom  je odplula na potovanje čez Pacific. Namen tega podviga ni samo dokazati, da jadrnica zgrajena iz recikliranih plastenk zmore prepluti to težko pot, ampak ima namen tudi poslati sporočilo svetu o velikem problemu onesnaževanja morja.
Veliko od vas je že slišalo o velikanski količini plavajočih plastenk na Pacifiku znano kot Great Pacific Garbage Patch. Velika količina plastenk se nahaja v Severnem Pacifiškem krogu, kjer se vrtinči pet glavnih tokov  svetovnih oceanov, tako da onemogoča potovanje plastenk naprej po morju. Tamkajšnja površina vodnega smetišča je dvakrat večja od Texasa in vsebuje približno milijardo drobnih kosov plastike.
Posadka ladje bi rada na zanimiv način opozorila svetovno javnost na problem, da se ogromno ton plastike  vsako leto vrže v naše oceane. Zgradili so Plastiki in odšli na turnejo po Pacifiku, kjer tudi poučujejo ljudi o recikliranju in možnosti zmanjševanja količine odpadkov.
Ekipa bo na poti približno tri mesece, da se doseže Sydney, Avstralijo od San Francisca. 
Jadrnica je opremljena z rezervoarji za zbiranje deževenice za sladko vodo, plinskim štedilnikom za kuhanje, na zadnjem delu jambora ima vrtiček za pridelovanje hrane in ribiški pribor za lov svežih rib. Prav tako ima sončne kolektorje, vetrnico in vodno turbino za proizvajanje električne energije.


Njihovo pot lahko spremljate tukaj. 
Vir Plastiki

Vozilo, ki se napaja brezžično

Pred dnevi so v južni Koreji predstavili vozilo na električni pogon, ki ne potrebuje akumulatorjev. Pri električnih vozilih so velik problem teža baterij in pa tudi domet vozila, saj je potrebno s seboj voziti baterije za pogon.

Vozilo, ki so ga predstavili se napaja iz posebnih električnih kablov, ki so položeni v cesti, prenos energije pa se vrši brezžično- preko magnetne indukcije. Tak sistem ima manjši izkoristek (do 80%, do izgub pa pride pri prenosu energije), kot pa klasična vozila na električni pogon, vendar nismo omejeni z dometom, baterij pa tudi ni potrebno voziti s seboj.

Sistem, ki so ga predstavili je zaenkrat še v fazi testiranja ima pa velik potencial posebno pri javnem mestnem prometu. Komercializacijo sistema in vozil proizvajalec pričakuje v nekaj letih.

Pralni stroj, ki porabi do 90% manj vode

Angleška družba Xeros je razvila pralni stroj, ki porabi 90% manj vode pri pranju kot pa tradicionalni pralni stroji. Tako se lahko s tem strojem zmanjša strošek pranja do 30%, hkrati pa ima pozitiven učinek na okolje. Stroj uporablja drobne plastične kroglice za čiščenje oblačil. Pri pranju se uporabi le majhna količina vode, ki jo kroglice absorbirajo. Po končanem pralnem ciklu kroglice odtekajo tako kot voda iz tradicionalnega pralnega stroja, vendar se nato zbirajo in se ponovno reciklirajo.
Prototipni pralni stroj je že prestal pranja na različnih vrstah tkanin s pozitivnimi rezultati. Podjetje načrtuje komercialno uvedbo v naslednjem letu. Vir Xeros.

Italija začela z gradnjo največje sončne eletrarne na svetu

Ameriška družba SunEdison je objavila končne načrte za izgradnjo največje fotovoltaične elektrarne na svetu, ki bo zgrajena letos v Italiji. Projekt je že odobril italijanski parlament, pridobljena pa so že vsa potrebna dovoljenja. 
Sončna  elektrarna nazivne moči kar 72MW bo zgrajena v severno italijanski pokrajini Veneto v bližini mesta Rovigo. Pričakuje se, da bo začela obratovati pred koncem letošnjega leta. Konstrukcija bo pritrjena na tla, omogočala pa bo sledenje soncu po obeh oseh. Elektrarna bo ustvarila dovolj električne energije za 17.150 domov,  zmanjšala pa bo izpuste CO2 za 41.000 ton na leto. To je približno toliko, kot da bi odstranili s cest 8.000 avtomobilov.Vir SunEdison

PlanetSolar največje plovilo na solarni pogon

Največje plovilo na svetu, ki se v celoti napaja s sončno energijo je bilo pred kratkim predstavljeno v Nemčiji. Katamaran poimenovan PlanetSolar meri v dolžini približno 31m, doseže pa največjo hitrost okoli 27 km/h. Katamaran ima kapaciteto za prevoz 50 ljudi.
Montiranih ima za 500m2 sončnih celic, z močjo do 103.4KW. Za doseganje hitrosti 15 vozlov potrebuje motor le 20kW energije. 60-tonski katamaran je stal $24.4 milijonov evrov.
Aprila 2011 bo PlanetSolar izplul na pot okoli sveta in promoviral fotovoltaične tehnologije. Svetovna turneja bo trajala približno 140 dni, plul pa naj bi s povprečno hitrostjo okoli osem vozlov. Vir PlanetSolar

Toyota bo predstavila novega hibrida

Naslednji mesec na Ženevskem Auto Show-u bo Toyota predstavila nov model hibrida- Toyota Auris Hybrid Synergy Drive. Model je izdelan v Veliki Britaniji, je pa le eden od mnogih novih modelov Toyotinih hibridnih vozil iz ponudbe, ki prihajajo v naslednjih letih. Auris Hybrid je prvi korak pri doseganju cilja, ki si ga je zadala Toyota. Do leta 2020 bodo imeli v ponudbi za vse modele v paleti njihovih vozil tudi hibridno različico. Prav tako načrtujejo, da bodo že v letu 2011 prodali milijon hibridov letno. Za proizvodnjo hibridov so že odprli novi tovarni v Veliki Britaniji in Avstraliji. Prodaja Aurisa Hibrid bo stekla v letošnjem poletju.
Vir Edmunds

Norveška bo gradila največjo vetrnico na svetu

Norveška je objavila načrte za izgradnjo največje vetrne turbine na svetu. Turbina bo kar 162 metrov visoka z rotorjem premera 144 metrov. Pričakuje se, da bo turbina imela kapaciteto kar 10 MW, ali dovolj moči za 2.000 domov. Vetrna turbina bo stala 67.5 millijonov dolarjev in bo tri-krat močnejša od sedanjih velikih turbin. Preskok v moči bo dosežen z zmanjšano težo in manj gibljivih delov same turbine.
Vetrnica naj bi bila zgrajena v letu 2011. Vir Grist.

Brezžična miška, ki uporablja kinetično energijo za napajanje

Prenosne brezžične miške se večina napajajo z baterijami za enkratno uporabo, ki se pogosto znajdejo na odlagališčih za odpadke, ter s tem zelo obremenjujejo okolje. 
Corky miška uporablja kinetično energijo (piezo električni element), napaja se s premikanjem miške, pritiskanjem in vrtenjem koleška na miški. Izdelana je iz 100% recikliranih plastičnih sestavnih delov ali reciklirane in biološko razgradljive plute. Zaenkrat je Corky miška še prototip, kaj kmalu pa se že lahko znajde v računalniških trgovinah.
Vir Mike Chino.

Izdano poročilo o instalaciji in prodaji vetrnih elektrarn za leto 2009

Svetovno združenje za vetrno energijo (GWEC) je objavilo poročilo za leto 2009 o prodaji in instalaciji vetrnih elektrarn. Prodaja je v letu 2009 zrasla za 31 odstotkov, instaliranih je bilo 37,5 GW elektrarn, tako je po celem svetu trenutna zmogljivost vetrnih elektrarn 157,9 GW.
Vodilna je Kitajska, ki je instalirala v letu 2008 12,1 GW elektrarn, v letu 2009 pa kar 25,1 GW elektrarn. Tako je Kitajska prehitela ZDA, ki je namestila v letu 2008 za skoraj 10 GW elektrarn, v letu 2009 pa je povečala zmogljivosti za 39 odstotkov na 35 GW.
Sektor vetrnih elektrarn zaposluje približno pol milijona ljudi po vsem svetu.
V skladu z novim poročilom iz Evropskega združenja za vetrno energijo (EWEA), je bilo v letu 2009 nameščenih kar za 39 odstotkov več vetrnic kot prejšnje leto.
Poleg zgoraj navedenega je bilo vetrnih elektrarn v EU leta 2009 zmontiranih največ med vsemi ostalimi oblikami pridobivanja električne energije. Ta trend se nadaljuje že drugo leto. Želimo si, da so ti podatki točni in da gre Evropa v pravo smer k zmanjševanju toplotnogrednih plinov. Vir GWEC.

Danski otok se 100% napaja z zeleno energijo

Vsakodnevno srečujemo teme, ki so povezane z  zeleno energijo, vprašanje, ki se pojavi večkrat pa je ali bo kdaj mogoče, da je lahko uporaba obnovljivih virov energije edina za pogon našega planeta?
Majhen otok na Danskem, poskuša odgovoriti na to vprašanje, saj je na tem otoku edini vir energije vetrna energija. Danski otok ima idealne razmere za vetrno energijo, saj veter piha dobesedno dan in noč. Severno morje ponuja odlično priložnost za izkoriščanje vetra.

Otok Samso ima okoli 4.000 prebivalcev. Prebivalci so tisti, ki imajo v lasti delnice v večini mlinov na veter, ki se uporabljajo za pogon otoka. Prav tako jih ne moti hrup vetrnic, ko le-te ustvarjajo električno energijo.Ena stvar, ki zadržuje take projekte je njihovo financiranje. Trenutno so taki projekti še zelo dragi, vendar zaradi otokov kot je Samso, bodo ves čas sledile izboljšave, sčasoma se bodo tudi cene izvedb znižale.